Lea Vodopivec, dr.vet.med.

Dneva brez konj si skoraj ne morem predstavljati že od 10. leta starosti, ko sem prvič sedla na konja. Kasneje sem začela tudi tekmovati v preskakovanju ovir, danes pa še vedno tekmujem v dresurnem jahanju. Tekom študija so me še vedno na vsakem koraku spremljali konji, nekoliko manj v tekmovalnem smislu, zato sem pa toliko več energije vložila v izobraževanje na področju bolezni konj. Klinično prakso sem opravljala na fakulteti v Lyonu na oddelku za konje (VetAgro Sup-CLINEQUINE). Kasneje sem v iskanju znanja odšla še naprej čez lužo, najprej sem prakso opravljala na kliniki za konje v Kaliforniji (Pineer equine hospital), nato na Floridi v tretji največji kliniki za konje v ZDA (Peterson and Smith equine hospital) na koncu sem se pa še pridružila dobrodelni organizaciji R-VETS, ki pomaga konjem v revnejših področjih kot so indijanski rezervati v Severni in Južni Dakoti.