Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) pričenja s kampanjo namenjeno ozaveščanju in zaustavljanju širjenja afriške prašičje kuge v jugovzhodni Evropi. Afriška prašičja kuga je izredno nalezljiva bolezen, ki prizadene domače in divje prašiče in povzroča znatno gospodarsko škodo. V Sloveniji zaenkrat še nimamo primera bolezni, zato je namen kampanje ozaveščanje o bolezni in pravočasno sprejetje primernih varnostnih ukrepov za zaščito slovenske prašičereje.
Afriška prašičja kuga (APK) je virusna bolezen, ki prizadene domače in divje prašiče. Čeprav ni nevarna za ljudi, je lahko smrtonosna za prašiče in ima resne družbeno-ekonomske posledice za prizadete države. Med letom 2016 in junijem 2020 je afriški prašičji kugi v Evropi podleglo 1,3 milijona prašičev. Glede na podatke iz Sistema EU za poročanje in obveščanje o boleznih živali (ADNS), v Sloveniji še nismo zabeležili pojava bolezni, vendar upoštevajoč razširjenost po Evropi obstaja tveganje, da se bolezen pojavi tudi pri nas, zato je pomembno, da sprejmemo primerne varnostne ukrepe za zaščito slovenske prašičereje.
Za
bolezen ni cepiva, ključni so preventivni ukrepi
Trenutno
za afriško prašičjo kugo ne poznamo cepiva, zato imajo pri zajezitvi bolezni
ključno vlogo skupine in posamezniki, ki so v rednih stikih z domačimi ali
divjimi prašiči. Najpogostejši prenašalec poleg okuženih domačih in divjih
prašičev je človek, ki lahko virus nezavedno prenaša z okuženo obleko,
obutvijo, opremo, mesnimi izdelki, prevoznimi sredstvi iz okuženih držav … Za
zajezitev smrtonosne bolezni je pomembno pravočasno odkrivanje, preprečevanje
in poročanje o sumljivih primerih. Z rednim čiščenjem opreme, preprečevanjem
stikov z divjimi prašiči in prepoznavanjem znakov bolezni lahko lovci, rejci in
veterinarji ključno prispevajo k preprečitvi širjenja bolezni.
Območja,
okužena z afriško prašičjo kugo, trpijo znatne finančne izgube, predvsem zaradi
omejitev trgovanja ter izvoza mesa in živali, edini način izkoreninjenja
bolezni pa je množični zakol rejenih prašičev na prizadetem območju. Poleg
prašičereje in gospodarstva pojav bolezni vpliva tudi na divje živali in lov.
Zaradi afriške prašičje kuge se populacije divjih prašičev občutno zmanjšajo
ali celo izginejo, država pa se lahko odloči tudi za omejitev ali popolno
prepoved lova na okuženih območjih.
Evropska
agencija za varnost hrane s kampanjo ozaveščanja o afriški prašičji kugi
Da bi zajezila širjenje afriške prašičje kuge po Evropi, je Evropska agencija za varnost hrane v državah Jugovzhodne Evrope pričela s kampanjo z naslovom »Ustavite afriško prašičjo kugo«. Poleg Slovenije so vanjo vključene še Albanija, Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Kosovo, Črna gora, Severna Makedonija in Srbija. Gre za države, ki po podatkih EFSA iz 2019, zaradi bližine državam že izpostavljenim afriški prašičji kugi, sodijo v tako imenovano »zaskrbljujočo regijo«. V ta namen je pripravila nabor informativnih gradiv, s katerimi bo o bolezni obveščala ključne deležnike vseh devetih držav. Kampanja dopolnjuje prizadevanja Evropske komisije in drugih mednarodnih organizacij za izkoreninjenje bolezni v Evropi.
This site uses functional cookies and external scripts to improve your experience. Which cookies and scripts are used and how they impact your visit is specified on the left. You may change your settings at any time. Your choices will not impact your visit.
NOTE: These settings will only apply to the browser and device you are currently using.
Wordpress
Ta piškotek je zahtevan za pravilno izvajanje sistema za urejanje vsebine in ne vsebuje nobenih osebnih podatkov.