Seminar je bil nekako nadaljevanje izobraževanja, ki sem se ga udeležil v mesecu januarju, v Šoštanju.

Seminar je organizirala ga. Marta Ročnik, delavnico pa je vodil priznani specialist za nego parkljev z licenco iz Avstrije go. Robert Pesenhofer. Udeležencev je bilo zgolj 8 tako da je delo potekalo zelo intenzivno.  Pri teoretične delu, smo se najprej seznanili o anatomsko- fizikalnih lastnostmi parklja. Kaj se je zgodilo skozi evolucijo parkljev in kje so vzroki, da so na zadnji nogah notranji parklji po navadi vedno manjši, medtem ko so zadnji zunanji praviloma vedo preveliki (na katerih ja posledično tudi  največ patologije). Seznanili smo se z “holandsko metodo” rezanje parkljev v petih korakih. Praktični del nege parkljev, smo prvi dan vadili na parkljih, ki smo ji dobili iz klavnice. Vsak udeleženec je lahko uporabljal svoje rezalne nože, za flekse je poskrbel g. Robert. Nože smo si sami nabrusili, kot nam je pokazal g. Robert. Sam sem se trudil, da sem izbral najbolj deformirane parklje, saj sem imel ob sebi strokovnjaka, ki mi je svetoval kako pravilno rešiti problem. Teh nog smo imeli za celo samokolnico in ob vnemi, da se čim več naučimo smo vse obdelali. Tudi naslednji dan smo se najprej seznanili z vzroki za nastanek Limax-a, laminitisa (zaradi tega se sprednja stena parklja ukrivi- konkavno sprednja stena), dvojno dno. Vse tri patologije so vzrok za čire. Seznanili  smo se še z infekcijskimi boleznimi kot je Dermatitis digitalis- Mortellaro (DD), flegmono in drugimi patologijami. Sledila je nega parkljev na živih živali na kmetiji Podpečan, Galicija 51 pri Žalcu. Na kmetiji so imeli trenutno 37 krav molznic rjave pasme. Delo je potekalo na dveh stojnicah, stara, kje krava stoji in je možna obdelava samo ene noge ter sodobna – miza kjer krava leži na boku in je možna hkratna korekcij več parkljev. Bili smo razdeljeni v dve skupini tako, da smo delali na obeh stojnicah. Tu smo sedaj uporabili vso znanje, ki smo se ga naučili ob budnim očesom G. Roberta Pesenhofer.  

Moram priznati, da sem zares užival. Vsak detajl, ki mi ni bil jasen mi je g. Robert pokazal.

Dan sem zaključili s spoznanjem, da sem sedaj veliko boljši porezovalec parkljev. Moja želja je, da bi še se udeležil nadaljevalnega tečaja, ki bo v naslednji mesec.

• 

• 

• 

Hvala ga. Marti Ročnik, ki je vodila vso organizacijo in kmetiji Podpečan za gostoljubje.

Miran Lešnik

v četrtek, 4.4.2019, ob 10:00 uri, v Gostilni Zorko, Boreci 5h, 9242 Križevci pri Ljutomeru.

Program:

10:00               Pozdrav in uvodna beseda

10:10               Zatiranje notranjih zajedavcev pri prašičih

Lieven Claerhout dr.vet.med,  Huvepharma, Belgija

11:10               Higiena v prašičerejskih objektih in finančno ovrednotenje zatiranja glist

Tomaž Šantl dr.vet.med., Šantl d.o.o

12:00               Diskusija

Zaradi lažje organizacije vas prosimo za potrditev prisotnosti na naš mail: santl@teleing.com ali na mobilni telefon: 051-311-310.

Zadnjega decembra 2022 je začela veljati Uredba o intervenciji dobrobit živali za leto 2023, dostopno na spletnem mestu: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED8714. Za veterinarski del je najpomembnejši 20. člen (paša goveda, izpust, vzreja telet) četrta alineja:  Izkoreninjenje goveje virusne diareje – BVD.

Ključno pri izvajanju te uredbe so roki za prijavljanje in izvajanje del, ki jih opravi vaša veterinarska ambulanta (VA) in se ne smejo zamuditi. Prijavite se na obrazcu (Priloga 6), ki je sestavni del uredbe – Izjava o izvedbi aktivnosti za pridobitev/ohranitav statusa črede proste BVD.

Zadnji rok za prijavo je do 28. februarja 2023, ki jih VA vnesejo v aplikacijo Volos. Prvo vzorčenje za pridobitev statusa črede proste BVD mora biti opravljeno najpozneje do 31. maja 2023, naprej sledite uredbi. Višina plačila je vezana na GVŽ in znaša za pridobitev statusa BVD 8,26 eura, za vzdrževanje statusa BVD pa 4,13 eura.

Drugi del mojega javljanja, zame najpomembnejši, to je da poskušam prepričati še neprepričane rejce govedi, da pristopite v ukrep pod intervencijo DŽ za pridobitev in vzdrževanje statusa proste BVDV. Slovenska govedoreja ima sedaj priložnost, da se eradikacije BVD- ja lotimo sistemsko. Tako bomo stopili ob bok naprednim evropskim državam, ki so že proste te bolezni.

Kot terenski veterinar sem bolezen – BVD spoznal v vseh mogočih odtenkih, za vse pa je evidentno, da povzroča izjemno gospodarsko škodo, ki pa je do sedaj slonela le na plečih kmetov. Krivcev, da je tako je več, največji pa je prost pretok živih govejih pitancev (moški, telice, nekatere breje), v Slovenijo iz evropskih držav, kjer je epizootiološka situacija nepreverjena. Tudi EU nas vzpodbuja k temu, da si pridobimo statuse še za druge bolezni, kar si lahko ogledate na povezavi DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2020/689: https://eur-lex.europa.eu/eli/reg_del/2020/689/oj?locale=sl in https://eur-lex.europa.eu/eli/reg_del/2021/881/oj?locale=sl.

Na koncu vas kmetje še  enkrat  prosim, da stopimo skupaj in očistimo slovensko govedorejo virusa BVD. Mislim, da smo dovolj odgovorni in modri, saj tu ne gre samo za posamezno kmetijo, ampak za slovensko govedorejo  in njeno prihodnost. Verjemite mi, vaše živali vam bodo hvaležne.

Lešnik Miran DVM

Strupov je več vrst, tudi znaki zastrupitve se kažejo na najrazličnejše načine. Najpogosteje se pojavijo krvavitve, živčni znaki, lahko pa tudi prebavni ali ledvični znaki.

Najpogosteje se živali zastrupijo z rodenticidi, ki povzročajo motnje v strjevanju krvi. Znaki se pojavijo šele 3 dni po zaužitju samega strupa. Ti so kašljanje, oteženo dihanje, anemija – blede sluznice in veznice, živali so slabotne, šepajo, krvavo bruhajo in blatijo, lahko pa pride tudi do nenadne smrti.

Obstajajo pa tudi strupi, ki začnejo delovati takoj po zaužitju – pojavijo se zmedenost; oteženo, togo gibanje…

Pomembno je, da lastniki opazijo morebitno zaužitje strupa in jih nemudoma pripeljejo v ambulanto, da lahko takoj pričnemo z zdravljenjem. Izrednega pomena pa je tudi, da nam povejo kateri strup je žival zaužila, saj se zdravljenje razlikuje glede na aktivno snov v strupu.

Najlažji način preprečevanja zastrupitve je, da se živalim prepreči dostop do strupov (škatle v zaprtih omarah…).

Na fotografiji je psička Mamba. Zaužila je manj znan strup, ki je zelo hitro povročil komo. Zaradi pravočasnega ukrepanja lastnikov in tega, da so s seboj prinesli škatlo s strupom, smo jo v naši ambulanti uspešno pozdravili.

Afriška prašičja kuga (APK) je virusna bolezen, ki prizadene domače in divje prašiče. Čeprav ni nevarna za ljudi, je lahko smrtonosna za prašiče in ima resne družbeno-ekonomske posledice za prizadete države. Med letom 2016 in junijem 2020 je afriški prašičji kugi v Evropi podleglo 1,3 milijona prašičev. Glede na podatke iz Sistema EU za poročanje in obveščanje o boleznih živali (ADNS), v Sloveniji še nismo zabeležili pojava bolezni, vendar upoštevajoč razširjenost po Evropi obstaja tveganje, da se bolezen pojavi tudi pri nas, zato je pomembno, da sprejmemo primerne varnostne ukrepe za zaščito slovenske prašičereje.

Za bolezen ni cepiva, ključni so preventivni ukrepi

Trenutno za afriško prašičjo kugo ne poznamo cepiva, zato imajo pri zajezitvi bolezni ključno vlogo skupine in posamezniki, ki so v rednih stikih z domačimi ali divjimi prašiči. Najpogostejši prenašalec poleg okuženih domačih in divjih prašičev je človek, ki lahko virus nezavedno prenaša z okuženo obleko, obutvijo, opremo, mesnimi izdelki, prevoznimi sredstvi iz okuženih držav … Za zajezitev smrtonosne bolezni je pomembno pravočasno odkrivanje, preprečevanje in poročanje o sumljivih primerih. Z rednim čiščenjem opreme, preprečevanjem stikov z divjimi prašiči in prepoznavanjem znakov bolezni lahko lovci, rejci in veterinarji ključno prispevajo k preprečitvi širjenja bolezni.

Območja, okužena z afriško prašičjo kugo, trpijo znatne finančne izgube, predvsem zaradi omejitev trgovanja ter izvoza mesa in živali, edini način izkoreninjenja bolezni pa je množični zakol rejenih prašičev na prizadetem območju. Poleg prašičereje in gospodarstva pojav bolezni vpliva tudi na divje živali in lov. Zaradi afriške prašičje kuge se populacije divjih prašičev občutno zmanjšajo ali celo izginejo, država pa se lahko odloči tudi za omejitev ali popolno prepoved lova na okuženih območjih.

Evropska agencija za varnost hrane s kampanjo ozaveščanja o afriški prašičji kugi

Da bi zajezila širjenje afriške prašičje kuge po Evropi, je Evropska agencija za varnost hrane v državah Jugovzhodne Evrope pričela s kampanjo z naslovom »Ustavite afriško prašičjo kugo«. Poleg Slovenije so vanjo vključene še Albanija, Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Kosovo, Črna gora, Severna Makedonija in Srbija. Gre za države, ki po podatkih EFSA iz 2019, zaradi bližine državam že izpostavljenim afriški prašičji kugi, sodijo v tako imenovano »zaskrbljujočo regijo«. V ta namen je pripravila nabor informativnih gradiv, s katerimi bo o bolezni obveščala ključne deležnike vseh devetih držav. Kampanja dopolnjuje prizadevanja Evropske komisije in drugih mednarodnih organizacij za izkoreninjenje bolezni v Evropi.

Več o afriški prašičji kugi preberite na spletni strani: https://www.efsa.europa.eu/StopASF/#/si/

Lahko pa si pogledate tudi videoposnetek: https://youtu.be/vPkYSinw8U8

V Sloveniji opažamo porast števila zavrženih psov in mačk, kar pomeni da še vedno vsem skotenim živalim ne moremo zagotoviti doma. Jasno pa je, da je najboljši način zajezitve porasta zapuščenih živali kastracija oziroma sterilizacija.

Zato v sodelovanju z Društvom za zaščito živali Pomurja pripravljamo že tradicionalno akcijo sterilizacij/kastracij psov in mačk v sklopu katere nudimo 20% popust na poseg.

Akcija bo potekala od 1.2.2019 do 31.3.2019. Kupon za popust dobite v naši ambulanti!

Ob tem pa še velja omeniti, da kot edina ambulanta v tej regiji, opravljamo ENDOSKOPSKO sterilizacijo psičk težjih od 10 kg, kar velja za najvarnejšo in najmanj invazivno metodo.

Za naročilo in dodatne informacije pa lahko pokličite na telefonsko številko 051-311-310 ali pa nam pišete na naš e-mail naslov: santl@teleing.com.

Hvala, da bomo skupaj poskušali zajeziti porast zapuščenih živali.

V rubriki Kaj delamo? so opisane storitve, ki jih opravljamo, ob kliku na večino fotografij se vam pa odpre nova stran na kateri je ta storitev opisana. V sklopu razdelka Kaj je novega? bomo objavljali  novice iz dogajanja v naši ambulanti, pa tudi morebitne aktualne teme iz področja veterine. 

Veseli bomo vsakega sporočila, pobude ali predloga v katerem nam boste namignili o čem želite brati na spletni strani, potrudili pa se bomo da bomo o teh vsebinah nato tudi pisali. 

Obljubimo, da bo naša stran ažurna in da se bomo trudili, da se boste na njo radi vračali. 

Se beremo,

Urška in celotna ekipa Ambulante Šantl